NE GRE ZA USTVARJANJE NOVEGA, GRE ZA TO,
DA STVARI NA NOVO PRIKAŽEMO.
Najslavnejšega slovenskega arhitekta poznamo po njegovih arhitekturnih delih, nekoliko manj pa nam je znan njegov delež pri soustvarjanju slovenske tipografije. Plečnik namreč ni skrbel zgolj za tipografijo številnih napisov na nagrobnikih, spomenikih in pročeljih stavb, ampak tudi za grafične podobe raznih tiskovin. Na osnovi tega je nastala črkovna vrsta, ki ni zgolj digitalizacija Plečnikovih skic, temveč je odraz trenutnih oblikovalskih trendov z izhodišči, ki se nanašajo na principe in oblike Plečnikovih črk, definirali in razvili pa smo jo na podlagi podrobnejše raziskave njegovega življenja, njegovih del in načel poučevanja.
Črkovna vrsta je nabor znakov, ki se le redko uporabljajo ločeno, temveč se tvorijo v besede, stavke ter besedila kot poenotena celota. Plecnik je črkovna vrsta, ki sicer definira prepoznavne črkovne forme, nastale pod Plečnikovim svinčnikom, vendar pa je bil pri oblikovanju še pomembnejši vidik celote – pisave, ki bi odražala Plečnikovo osebnost.
Razvoj črkovne vrste se je začel s pregledom bogatega arhiva, ki ga hrani Plečnikova hiša. Na podlagi izbranih črkovnih oblik so nastale skice in določeni parametri črkovne vrste. Izluščene prepoznavne forme in detajli črk pa so pripomogli k oblikovanju unikatne črkovne vrste Plecnik.
Arhiv
Plečnikova hiša hrani originale Plečnikovih skic črk, ki jih je izrisal za svoja dela: vse od imen njegovih načrtov do idejnih predlog za naslovnice knjig. Pregledana vsebina je razdeljena na slogovne sklope, med katerimi izstopa spodaj prikazani slog, ki je bil izbran za nadaljevanje razvoja.
Plečnikova hiša Ljubljana 1
Slog
Če se osredotočimo na načrte nagrobnikov, spomenikov, naslovnic in ekslibrisov, opazimo, da se skozi forme črk vedno znova pojavljajo določeni parametri. Ti parametri so geometrijske črkovne oblike, brezserifni zaključki potez, humanistični slog prirezanih zaključkov ter nizek oz. komaj opazen kontrast v odebelitvah potez.
Ročno izrisane črke, ki jih je Plečnik oblikoval za razne napise (leva in desna stran) 2
Skice
Skice nastale na podlagi pregledanega arhiva. Da se črkovne oblike bolje razumejo, se oblikovanje črkovne vrste začne s skiciranjem. Detajlni izris črk ni samo preslikava Plečnikovih originalov, ampak je razumevanje detajlov in posameznih parametrov. Skice kažejo načrtovanje črkovne vrste Plecnik skozi pregled prepoznavnih oblik, določanja proporca in Display preobleke.
Variacije posameznih črk in vpeljava diagonalne poteze z zožitvijo ob stičišču diagonal
Proporc
Prvi korak razvoja črkovne vrste odraža Plečnikovo težnjo da je v svojih delih uporabljal klasične elemente in oblike. Klasičnost v tipografskem jeziku predstavlja proporc med širinami črk, ki je določen na podlagi črk, vklesanih v Trajanov steber iz 2. stol. n. š. Če se podrobneje ozremo na širine črk, opazimo, da v večini dosegajo dve širini – kvadrat in polovico kvadrata. Takšen proporc imenujemo klasični proporc in v našem primeru definira slog črkovne vrste Plecnik. Črke, ki jih je Plečnik predvidel za pročelja, nagrobnike, napise ipd., so večinoma majuskule, kar podkrepi odločitev, da bo črkovna vrsta oblikovana na osnovi klasičnega proporca.
UMETNIK, TUJEC V NOVEM ČASU
Širine črk v klasičnem razmerju kvadrata in polkvadrata
Prepoznavne oblike
Karakter črkovne vrste odraža nekaj prepoznavnih oblik in detajlov, ki izvirajo neposredno iz Plečnikovih skic, ki izvirajo neposredno iz Plečnikovih skic in predstavljajo naše izhodišče. To so klasične črkovne forme, ki jih je Plečnik po svoje preoblikoval, poosebil in ustvaril tako imenovane prepoznavne oblike. Otresel se je strogih pravil, kljub temu pa močno spoštoval temeljna načela, iz katerih te oblike izvirajo. 3
Grafike spodaj prikazujejo razvoj v smislu digitalizacije. Na podlagi skic in konkretnih detajlov so nastale digitalizirane črkovne oblike. Oblikovane krivulje definirajo celotno črkovno vrsto Plecnik. Srednja horizontala črke E je malenkost podaljšana v desno. Diagonali črke K se stikata v osnovni vertikalni potezi. Prepoznavna značilnost črke M v levem zgornjem delu se večkrat ponovi v Plečnikovih skicah. Zgornja okroglina črke S kaže prepoznaven secesijski element.
Detajli
Dve različici
Plečnikova dvojnost in drznost je v črkovni vrsti prikazana z dvema različicama – s kombinacijo klasičnega (regular) in sodobnega (display) tipografskega stila.
Regular
Slog regular reza je geometrijski sans brez opaznih podebelitev v širini potez, oblike pa izhajajo iz tradicionalnih načel klasicizma, ki izražajo spoštovanje do tradicije. Te lastnosti nam služijo kot osnova, na kateri se gradijo nove oblike display reza.
Display
Ideja za display rez izhaja iz Plečnikovih stebrov, ki se z višino širijo – gre za tako imenovano višinsko rast oz. odebelitev osnovne poteze proti vrhu. Na skicah črk je ta princip večkrat izražen in je povod za nastali display rez, ki je še bolj samosvoj in mogoče še bolj Plečnikov.
Nabor znakov
Regular
A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 . , : ; … ! ? * # / \ ( ) – – — _ ‚ ’„ “ « » ‹ › $ € + − =
Display
A B C Č D E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 . , : ; … ! ? * # / \ ( ) – – — _ ‚ ’„ “ « » ‹ › $ € + − =
Plečnik je svoje projekte vse od začetnega arhitekturnega načrta do končnih detajlov na zgradbi načrtoval celostno in skrbno, pri čemer je pozornost posvečal tudi napisom, ki sledijo enotnemu konceptu in ustvarjajo premišljeno zaključeno celoto. Črkovne preobleke in dodatki ornamentov, inicialk, napisi na spomenikih in nagrobnikih, ekslibrisi, naslovnice, prelomi, oprema načrtov – tudi to so bogata Plečnikova dela, ki so močno vplivala na podobo slovenske tipografije. To pa je še en vidik Plečnikovega celostnega doprinosa k slovenski zapuščini in sodobni podobi slovenske identitete. Črkovna vrsta Plecnik je tako oblikovana skrbno, premišljeno in celostno.
Projekt črkovna vrsta Plecnik je nastal v sofinanciranju Ministrstva za kulturo.
Zahvala Ani Porok, Eviti Lukež, Lucijanu Bratušu in Mateju Zorcu.
